Author : Urednik

S sestro sva od vedno bile zelo navdušene nad živo glasbo in festivali. Na dober koncert sva se peljali tudi po več ur. Tako sva prepotovale in videle skoraj celo Evropo. Nekaj let nazaj sva se skupaj s prijatelji odpeljali na festival na Hrvaško. Odločili smo se, da bomo kampirali saj je bilo toplo tudi ponoči. 

S seboj smo vzeli:

• Šotor
• Spalne vreče
• Svetilke

Ko smo prispeli prvi večer smo postavili šotor in se odpravili naokrog pa kampu. Slišati je bilo ljudi kako se smejijo, uporabljajo žar za peko mesa in ostalih dobrot. Super je dišalo, v ozadju se je slišala glasba, skratka tapravo poletno vzdušje. Naslednji dan smo se zbudili in hotela sem skuhati kavo. Ugotovila sem, da smo pozabili s seboj vzeti gorilnik. Pomislila sem, da bi lahko žar uporabili za pripravo kave. 

Odpravila sem se na sprehod po kampu in iskala ljudi, ki so žar uporabljali prejšnji večer. Slučajno sem srečala še ene prijatelje, ki so se tudi udeležili festivala. Pozdravili smo se in povedala sem jim, da iščem žar za pripravo kave. Nasmejali so se in vprašali zakaj žar in ne navaden gorilnik? Rekla sem, da smo ga pozabili in da je žar moja druga izbira, saj smo v kampu. Skupaj smo se odpravili na misijo iskanja žara za kuhanje kave. 

Po približno eni uri smo zavohali kako nekdo pripravlja zajtrk na žaru. Čisto navdušeni smo kar stekli proti vonju. Ko smo prispeli do tja sem ljudi vprašala ali si lahko sposodim njihov žar in pripravim kavo? Zasmejali so se in rekli »seveda, brez problema«. Tako sem bila navdušena, da bom končno spila svojo kavo. Seveda sem jo pripravila tudi za moje prijatelje in za ljudi, ki so nam pripravljali zajtrk ter se zahvalila za njihovo prijaznost.

Ko sem se vrnila do našega šotora sem z nasmehom na ustih vsem povedala o moji dogodivščini s kavo.…

Dvignem slušalko, zavrtim številko, ki sem si jo izpisala kar na listek od bombona, ki sem ga pred tem hitro zbasala v usta, saj sem zaradi živčnosti potrebovala nekaj sladkega. Na drugi strani linije sicer zaslišim prijeten ženski glas, ki pa me že takoj postavi pred dilemo. Ali želite oddati javno naročilo gospodična? Spomnim se, kako sem vsa zmedena v trenutku pozabila, kaj sem pravzaprav želela vprašati. Groza, še zdaj se zelo nerada spominjam te situacije. Moj odgovor osebi na drugi strani linije je bil kratek. Ne. To je vse, kar mi je uspelo izgovoriti.

Za diplomsko delo sem si izbrala tematiko javnih naročil. V delu sem si postavila naslednja vprašanja, na katera želim odgovoriti. Vprašanja, ki sem si jih za enkrat postavila so:

• Kaj je javno naročilo in kaj vse opredeljuje?
• Kako poteka oddaja javnega naročila?
• Kdo pregleduje seznam javnih naročil?
• Kdo izvaja nadzor nad javnimi naročili?

Če sem lahko iskrena, naj vam povem, da je teh vprašanj veliko več, kot sem jih napisala zgoraj. Zgodilo se mi je namreč, da sem pri pridobivanju informacij vedno znova obenem odprla še kup vprašanj, na katera želim najti odgovore. Kdo mi bo pomagal pri iskanju odgovorov za zdaj še ne vem. Zagotovo ne moj samozavesti pristop, ki me je že tolikokrat pustil na cedilu. Do zdaj mi je uspelo izvedeti kar nekaj informacij.

Ena izmed njih je tudi ta, da lahko gospodarski subjekti oziroma naročniki javno naročilo oddajo, kar preko elektronskega portala za javno naročanje. To se mi sicer zdi odlična ideja, ki zagotavlja, da se javno naročilo ne more izgubiti med samim postopkom. Prepričana sem, da oddanega javnega naročila ni mogoče izbrisati ali kaj podobnega. Čeprav sem se do vseh informacij o tem, kako poteka javno naročilo morala dokopati sama, brez kakršne koli pomoči, si lahko za zdaj samo čestitam. Začetek je bil sicer nekoliko stresen, kar pa ne pomeni, da me je to ustavilo pri raziskovanju.…

Prvič sem slišala sama, kako dobri in kvalitetni so betonski strešniki, ko jih je na svoj dom položil moj sodelavec. Namreč delam v podjetju, kjer so večina moški, tako se moram prilagoditi njihovim pogovorom, tokrat je bil pogovor ravno o tem, kako so betonski strešniki super in kako zadovoljen je z njimi. Sama sem prvič slišala, da obstajajo betonski strešniki, zato sem bila pri pogovoru bolj tiho in sem bolj poslušala, da bom vedela, kakšno so in kako se odnesejo. Zvedela sem veliko novega, tako lahko rečem, da so betonski strešniki res dobri, sodelavec je povedal takole:

• So neprepustni za vodo.
• So gladki in barva je obstojna.
• Imajo zaščito pred vplivi iz okolja.
• So praktični za uporabo in imajo različne oblike.
• Najboljše pa je, da so iz naravnih sestavin.
• So težki, kar ni slaba stvar, posebej ne na področjih, kjer veliko piha.

Kar malo sem se zamislila, kako so betonski strešniki dobri. Če povem po pravici, ne vem točno, kaj imamo mi na strehi in samo strah me je bilo, da me bo nekdo to vprašal. Ko sem prišla domov, sem moža vprašala, kakšno streho imamo mi. Malo me je čudno pogledal, ker sem ga to spraševala, pa sem potem kar povedala, da so se v službi pogovarjali, kako so dobri betonski strešniki in da si jih bo dal na streho en sodelavec. Moj mož je poznal te stvari in mi je tudi on vse lepo razložil, tako da sedaj me betonski strešniki ne presenečajo več, ker sem vse zvedela o njih.

Drugi dan sem bila bolj samozavestna pri pogovorih z njimi, a nismo več toliko govorili o strešnikih, sama pa sem vse bolj prepričana, da so betonski strešniki res dobri, in naslednjič, ko bo nas čakala menjava strehe, bi lahko imeli v mislih prav njih. Zanimivo bi bilo, da bi bili betonski strešniki na naši strehi, jaz bi bila zadovoljna.…

Izolacija najinega avtodoma bo še kako pomembna naslednjih nekaj mesecev. Dobra termoizolacija bo pripomogla, da bo najin novi dom topel in se bova v njem dobro počutila. Čas karantene bova namreč izkoristila za potovanje po evropskih deželah z svojim avtodomom. Naslednje štiri mesece bova tako službene obveznosti preselila v skupno pisarno v avtodomu. Da pa bo najino bivanje v avtodomu dobro zvočno, predvsem pa toplotno izolirano, morava najprej poskrbeti za ustrezno termoizolacijo, saj je zaradi potovanja v bolj mrzle dele Evrope to izredno pomembno. 

Na vprašanje, kakšna je ustrezna termoizolacija za najin avtodom, vam ne znam odgovoriti. Camping oprema in predelava vozil sta mi namreč popolnoma tuji področji. Po nasvet in ustrezna priporočila, kakšna naj bi bila ustrezna termoizolacija za najin avtodom sem se obrnil na trgovino, kjer ponujajo vso ustrezno opremo za kampiranje. Trgovina se poleg ponudbe številnih izolacijskih materialov za plovila, vozila in stroje, ukvarja tudi s predelavo starih kombijem v avtodom. Vedel sem, da so strokovnjaki na svojem področju, zato mi bodo pri izbiri ustrezne termoizolacije za najin novi dom v veliko pomoč.

V camping trgovini sta izpolnili vsa moja pričakovanja. Strokovna pomoč v trgovini mi je priporočila izredno kakovostno termoizolacijo, s katero imajo že številne izkušnje. Po njihovih besedah jo uporabniki zelo pohvalijo, zato navdušenja nad njo ne gre zanemariti. Opozorili so me, da je biti pri izbiri ustrezne toplotne izolacije pazljiv predvsem pri izbiri debeline. Kako debela mora biti termoizolacija je odvisno od tega, kolikšna je trenutna izoliranost vašega vozila. Glede na obstoječe stanje sva izbrala debelino tri milimetre in upava, da je bila izbira prava, kar pa se bo žal pokazalo šele, ko bova že na poti.

Tudi nameščanje ustrezne termoizolacije v najinem avtodomu bo sila enostavno, so mi povedali v trgovini. To bom seveda prepustil strokovnjakom, ki imajo z nameščanjem toplotnih, vibracijskih in zvočnih izolacij številne izkušnje. Da bo termoizolacija dobra, sem pripravljen odšteti kar nekaj denarja, saj si želim, da bo najin bivalni prostor topel kljub zunanjim nizkim temperaturam, ki jih ponuja sever Evrope.…

Sama prihajam iz podeželja in nikoli nisem imela problema, da bi mi ponoči svetila skozi okno ulična luč. Tokrat pa sem šla k mojemu fantu, ki je imel stanovanje v mestnem jedru. Ko se je znočilo, je zagrnil rolo zavese in jaz nisem bila prav nič vesela, ker sem končno lahko skozi okno opazovala življenje, ljudi, ki se sprehajajo, kolesarji ki se vozijo. Tako sem ga prosila, če lahko odgrne rolo zavese, ker želim opazovati mestno jedro. Povedal mi je, da so luči zelo močne in da me bodo ponoči, ko bodo svetile skozi okno motile.

Nisem verjela, da bi me lahko tako zelo motile in vztrajala sem pri temu, da pusti rolo zavese pri kraju. Zvečer mi je bilo prijetno, zaspala sem kot top. Potem pa sem se ponoči res prebudila in mestne luči so motile. Nisem hotela zbuditi fanta, zato sem rolo zavese spustila sama, čeprav jih še nisem nikoli, prav nič težkega, takoj sem vedela, kaj moram storiti. Potem pa sem celo noč spala kot dojenček.

Zjutraj se je prvi prebudil moj fant in videl, da so rolo zavese spuščene in jih umaknil. Ko sem se zbudila, pa me je z nasmeškom vprašal, zakaj sem zagrnila rolo zavese, če sem zvečer vztrajala, da so okna odkrita. Priznala sme mu, da so nočne ulične luči res močne in da ko se enkrat ponoči prebudiš, potem ne moreš veš spati naprej, dokler di ne narediš teme in rolo zavese so res super za to.

Spoznala sem mestno življenje in z lahkoto lahko rečem, da bi me ulične luči in mestni ropot res začel motiti, bolj mi je všeč podeželsko življenje, ker ne potrebuješ, da ti rolo zavese naredijo temo, ker enostavno tema je, saj ni luči, ki bi ti svetile v hišo. Kako različno življenje!…

Ker smo gradili na novo je bilo okoli hiše potrebno nasaditi travo, da bo zrasla lepa okrasna trava. Ker nisem imel preveč izkušenj, sem šel v kmetijsko trgovino po par žakljev trave in jo lepo razsipal po plani. Kaj več nisem naredil. Po dveh dneh sem videl, da so tla suha in sem vse skupaj dobro zalil. Tudi, ko sem vprašal, če moram na kaj biti pozoren, so mi vsi rekli, da trava pa bo že zrasla, nihče pa mi ni svetoval gnojilo za travo, kar bi bilo vsekakor najboljše.

No, po enem mesecu čakanja sem imel dovolj, ker trava ni zrasla tako kot sem pričakoval, tako sem šel v vrtnarijo in vprašal, kaj naj naredim, ker sem moral kupiti spet novo seme trave. Končno so mi svetovali gnojilo za travo, sam sem bil jezen, da tega nisem kupil že v prvo, a če bi gnojilo za travo saj videl na polici, potem bi ga sigurno, tako pa ga takrat nisem videl.

Tokrat sem imel oboje travo in gnojilo za travo, tako sem imel dober občutek. Prvo sem parcelo dobro zalil, potem sem posipal gnojilo za travo in nazadnje še travo. To pa je bilo še kako prav. Že čez nekaj dni sem videl razliko, kako je trava počasi lezla iz zemlje. Čez nekaj tednov je naša parcela bila v travi, poleti smo imeli prekrasno travo, prav lepa je bila, tista okrasna. Videl sem, da tudi sajenje trave danes ni več enostavno, že tukaj moraš vedeti kaj in kako. Sedaj vem, če se še kdaj zaradi suše zgodi, da se trava posuši, grem po travo, gnojilo za travo in postopek ponovim, sedaj mi vedno uspe. 

Izkušnje so vedno dobrodošle, ne vem pa, kako so bili nekateri tako pametni, da so mi rekli, naj travo samo posipam in bo, ker ni tako, potrebno je gnojilo za travo in mokrenje tal.…

V kuhinji sem opazila, da je voda začela počasneje odtekati in ustrašila sem se, da se bo odtok zadelal. Sprva nisem vedela, kaj naj naredim, vedela sem, da lahko kupim čistilo za odmaševanje odtoka in ga zvečer nalijem v odtoke. Potem pa sem prebrala, da lahko tudi v odtoke daš sodo bikarbono, kis in vročo vodo, tako poskrbiš da ta trojna kombinacija odmaši odtok. Ker se mi odtoki niso čisto zadelali, sem skušala rešiti zadevo tako, kot je bilo napisano.

Z žlico sem nadevala v odtok veliko sode bikarbone in potem preko prelila vroči kis, šele kasneje pa vročo vodo. Počakala sem nekaj časa in res odmaševanje odtoka na tak način deluje. Kako sem bila vesela, kajti soda bikarbona in kis nista tako draga, kot pa je dobro čistilo za odmaševanje odtoka, tako sem  se odločila, da bom to naredila vsak mesec enkrat, da bodo le cevi čiste in ne bo prišlo do zamašitve.

Vsako gospodinjstvo bi moralo skrbeti, da ne pride do zamašitve odtokov, nekateri na to pozabijo in njihove cevi se tako kar hitro lahko zabašejo. Posebej pa je pomembno, da naredite redno čiščenje sifona pod umivalnikom. Že zaradi umazanije, ki se nabira po sifonih in tako daje neprijeten vonj. 

Še kako se preventiva izplača, ker vam bo prihranila kar nekaj živcev, časa in denarja, če bo potrebno strokovno odmaševanje odtoka, tako skrbite za preventivo in čistite odtoke. Sama do zdaj nisem skrbela zato, sedaj pa bom redno, kajti dovolj sem se ustrašila, ko voda ni pravilno odtekala, da bi potrebovala odmaševanje odtoka in bi tako lahko imela velike stroške. Tako mi danes ni težko v odtoke dati čistilo za odtoke ali pa sodo bikarbono z vročo vodo. Moje cevi so sedaj čiste in prav nič neprijetnega vonja se ne voha.…

Danes, ko pomislim nazaj, kako nesrečen človek sem bil, kako nisem imel ene želje, ki bi jo uresničil, nobenih prijateljev, hodil sem v službo, kjer sem večina časa v pisarni delal sam, si ne predstavljam, da bi še tako živel. Danes sem srečen, moja služba prodaja plovil, mi je spremenila življenje.

Še dobro, da sem takrat zbral pogum in se odločil za ta korak, da zamenjam službo, ker si nisem prav nič upal, še dobro, da sem imel tako visok kredit za stanovanje, da mi prejšnja plača ni bila dovolj in sem potreboval višjo plačo. Tako sem občasno pogledal razpise za delo in nikoli me ni nič pritegnilo, potem pa sem videl razpis za delo prodaja plovil, kar je sicer zame bilo čisto nekaj novega, a je plača bila res lepa. To je bil vzrok, da sem poklical za razgovor. Še danes se lahko zahvalim direktorju, da me je sprejel, kajti vem, da sem na razgovoru bil katastrofa.

Ko sem že dlje časa delal novo službo prodaja plovil, sem direktorja vprašal, zakaj je takrat sprejel mene, ker jaz sam sebe ne bi sprejel. Direktor mi je povedal, da sem bil odkrit, da je videl mojo stisko in da sem se mu zasmilil. Vsak potrebuje priložnost in dal mi je priložnost, odvisno pa je bilo od mene, kaj bom naredil, če se ne bi izkazal, bi dobil odpoved. 

Te besede so zame bile več, kot pa ne vem kakšno priznanje, direktorja prvo cenim, kot človeka, šele na to je zame direktor. Danes je svet moj, prodaja plovil me je prerodila, iz mene je potegnila najboljše kar je možno. Nikoli ne bom pozabil, kakšen sem bil in da mi je prodaja plovil spremenila življenje. Človek mora imeti samo pogum, da stopi naprej, če imaš voljo in trmo boš shodil.

 …

Ker so moji otroci še majhni nisem ravno vedela, kako je kupovati obleke za valeto, kakor pa so mi povedali drugi starši, zna biti to kar precej naporno. Odvisno od otroka, pri puncah je sigurno težje, fantje danes nimajo težke naloge, njihove obleke za valeto so po novem sestavljene iz kavbojk, srajce in športne obutve. Pri puncah pa je stvar malo bolj zakomplicirana. Punce si ta dan želijo biti lepe. Moramo se zavedati, da bodo nekatere punce prvič oblekle elegantno obleko in seveda jih upravičeno skrbi, kako bodo izgledale.

Pri nas je imela valeto hčerka od moje sestre, ker pa je bila precej navezana name, me je prosila, če bi lahko skupaj našle obleko za valeto. Prvo kar sem naredila, sem si šla pogledat obleke za valeto, ki so jih punce nosile prejšnje leto, da sem sploh dobila občutek, katere obleke za valeto se nosijo. Tako sva začele skupaj gledati obleke. Vedela sem, da naju čaka še dolga pot, preden bova obleko kupile, lahko bi si jo tudi izposodile, vendar je imela željo, da obleko kupi. 

Da sem bolj vedela, kakšna bi rada bila, sem jo vprašala določene pomembne podatke, kot so: 

• Barva obleke,
• dolžina obleke,
• obutev,
• dodatki ( čipke, kristali).

Punca je bila lepa, postavna, tako da katerokoli obleko bi izbrala, bi v njej bila lepa. Potrebno je bilo samo ugotoviti katere obleke za valeto so njej lepe. Ko sva to naštudirale, pa sva šle v salon, ki je imel res veliko izbiro oblek in proba se je začela. Probala je kar nekaj oblek in šele 9 obleka je bila tista prava. Takoj ko jo je oblekla, sva obe vedeli, da je najlepša v njej. Opravile sva nakup in sedaj naju je čakalo samo še to, da kupiva čevlje. Tudi to nama je uspelo, tako nama je še isti dan uspelo priti do obleke za valeto in čevlje. …

Moji otroci so zrasli, moža skoraj nič ni doma in najina veza je bolj tako, tega se zavedam in me pošteno boli, kar nekaj časa sem se vrtela v tej zgodbi in se podredila, igrala sem žrtev, potem pa sem naredila korak naprej, namreč dovolj sem imela vsega, naredila izpit za motor in si kupila nov motor.

Ko sem hodila na ure vožnje še nihče ni vedel ,da hodim, potem pa ko sem enkrat naredila izpit za motor sem to otrokoma povedala. Da bi lahko takrat slikala njihove poglede, jaz jih ne bom nikoli pozabila, res sta bila presenečena. Najbolj pa je bil presenečen mož, pa ne toliko da sem naredila izpit za motor, ampak takrat, ko so mi pripeljali nov motor domov. Videlo se je, da je bil šokiran, ni vedel, kaj to pomeni. Obrnil se je k meni in mi rekel, da me sploh ne pozna več, jaz pa sem mu z veseljem to tudi potrdila, da me  že nekaj časa ne pozna več in da je tega kriv sam, ker ga ni nič doma.

Od takrat naprej, ko sem jaz imela izpit za motor, se je moj mož čisto spremenil, postal je boljši mož, ostajal je doma, kakor da bi mu bilo žal, ker sva tako eden mimo drugega živela, a zame je to bilo prepozno, jaz sem šla sovjo pot, nisem se hotela več vrniti na stara pota, meni je bilo tako živeti, kot sem začela sedaj lepo.

Meni je izpit za motor odprl novo poglavje v življenju, začela sem planirati dneve in ne več čakati, da enostavno dan mine in ne naredim čisto nič zase, sedaj so bili zame dnevi prekratki, ker sem uživala v njih, ne pa kot včasih, ko nisem vedela, kaj naj počnem in so dnevi leteli mimo mene, ko sem čakala na druge. Sedaj ko imam izpit za motor imam sanje, ki jih bom počasi uresničevala, dovolj imam časa za to. 

…