Moj mož dela v avtohiši in domov je prišel z idejo, da je na trg prišel novi Citroen, nad katerim pa je bil navdušen. Ker sva ravno bila mlada družina in sva doma imela majhne avtomobile, bi nama večji Citroen še kako prav prišel. Sama še nisem bila povsem prepričana, da si lahko takšen avto privoščiva, ker sva imela več drugih stroškov, ki so bili nujnejši.
Seveda pa moj mož, ko si nekaj zapiči v glavo ne popusti. Tako je dan prišel domov s testnim avtom in me povabil na vožnjo. Seveda sem pristala, kdo pa ne bi, če se je že tako potrudil. No, to pa še ni bilo vse, kajti ko sva se ustavila na kavi, mi je rekel, da bom nazaj domov vozila jaz, jaz vidim, kakšen je občutek. Najprej sem se branila, potem pa sem popustila, ker sem videla, da mu to veliko pomeni.
Nisem se branila zato, ker ne bi hotela voziti takšnega lepega avta, bil je res lep Citroen, vendar me je bilo strah, ker je bil novi, ni bil najin in predvsem ker ga nisem bila vajena. Nisem hotela, da bi se kaj zgodilo.
Vseeno me je prepričal in vozila sem domov. Prvi kilometer me je bilo pošteno stran, potem pa sem se sprostila in uživala v vožnji. Ta Citroen je bil res lep in dober avto.
Tako je minil en mesec in mož mi je rekel, da bi ta avto kupil. Da bi še malo počakal, da bi lahko kupil testnega, ker mu pade cena, ampak da to je avto, katera bi midva morala imeti, ker so najini avti premajhni.
Lahko samo rečem to, da nama je letos dopust polepšal novi Citroen in da prvič nisva imela težav, ko sva vse stvari pakirala v avto, ker je bil tako prostoren. …