Dvignem slušalko, zavrtim številko, ki sem si jo izpisala kar na listek od bombona, ki sem ga pred tem hitro zbasala v usta, saj sem zaradi živčnosti potrebovala nekaj sladkega. Na drugi strani linije sicer zaslišim prijeten ženski glas, ki pa me že takoj postavi pred dilemo. Ali želite oddati javno naročilo gospodična? Spomnim se, kako sem vsa zmedena v trenutku pozabila, kaj sem pravzaprav želela vprašati. Groza, še zdaj se zelo nerada spominjam te situacije. Moj odgovor osebi na drugi strani linije je bil kratek. Ne. To je vse, kar mi je uspelo izgovoriti.
Za diplomsko delo sem si izbrala tematiko javnih naročil. V delu sem si postavila naslednja vprašanja, na katera želim odgovoriti. Vprašanja, ki sem si jih za enkrat postavila so:
Če sem lahko iskrena, naj vam povem, da je teh vprašanj veliko več, kot sem jih napisala zgoraj. Zgodilo se mi je namreč, da sem pri pridobivanju informacij vedno znova obenem odprla še kup vprašanj, na katera želim najti odgovore. Kdo mi bo pomagal pri iskanju odgovorov za zdaj še ne vem. Zagotovo ne moj samozavesti pristop, ki me je že tolikokrat pustil na cedilu. Do zdaj mi je uspelo izvedeti kar nekaj informacij.
Ena izmed njih je tudi ta, da lahko gospodarski subjekti oziroma naročniki javno naročilo oddajo, kar preko elektronskega portala za javno naročanje. To se mi sicer zdi odlična ideja, ki zagotavlja, da se javno naročilo ne more izgubiti med samim postopkom. Prepričana sem, da oddanega javnega naročila ni mogoče izbrisati ali kaj podobnega. Čeprav sem se do vseh informacij o tem, kako poteka javno naročilo morala dokopati sama, brez kakršne koli pomoči, si lahko za zdaj samo čestitam. Začetek je bil sicer nekoliko stresen, kar pa ne pomeni, da me je to ustavilo pri raziskovanju.