Sanjarjenja o avanturi na odprtem morju je končno konec zdaj, ko se opravila tečaj za voditelja čolna. Prišel je mameč dan, ko se lahko s svojim motornim čolnom odpravim na plovbo po morju. To bo moja prva samostojna plovba in bila sem čisto navdušena.
Že leta sem sanjarila o tem, da bi si s čolnom lahko ogledala osamljen zaliv, znan po kristalno čisti vodi. Že ko sem opravljala tečaj za voditelja čolna, sem vneto razmišljala o tem, kako bom lahko vse to končno doživljala. Vmes sem si tudi zapisovala ideje, kaj vse bom obiskala, ko bo izpit za mano.
Celotno doživetje je bilo še lepše kot sem si predstavljala. Ob prihodu v zaliv sem zasidrala čoln in skočila v vodo, da bi začutila prijeten občutek čistega morja. Po nekaj trenutkih sem si nadela si opremo za snorkljanje in se potopila v vodo. Vedno sem uživala ob opazovanj podmorskega sveta, saj je bil naravnost dih jemajoč.
Po dobri uri potapljanja sem se končno odločila za premor in splezala nazaj na čoln. Čas je bila za sončenje in težko pričakovani doma pripravljen prigrizek. Razgled je bil nebeški in okus hrane je bil še boljši kakor pa doma. Prešinila me je misel, da bi najraje kar ostala tam še ure in ure, dokler se ne naveličam. Ampak žal, se je sonce začelo skrivati in čas je bil, da se odpravim proti obali.
Ko sem priplula do pristanišča, sem poiskala svoj privez in zasidrana čoln. Ko sem to naredila, sem bila ponosna nase, saj sem videla videla, da me je tečaj za voditelja čolna zelo dobro naučil vsega kar sem morala vedeti. Včasih sem se spraševala, ali bom res znala vse narediti sama, ko bo tečaj za voditelja čolna končan in bom prepuščena sama sebi, ampak od danes dalje tega dvoma več ne bom imela.