Ne dolgo nazaj sem bila v termah, kjer so bili popolnoma novi ležalniki, ker so pred kratkim prenovili cel kompleks. Ti novi ležalniki so bili viseči in zelo prostorni. Ko sem se ulegla vanje, me je kar minila želja po tem, da bi šla v bazene, ker bi z lahkoto lahkoto tam zaspala. Ampak, ker sem imela načrt, da bom nekaj časa v bazenih, da se naplavam, potem bom odšla pa v drugi del, kjer so savne, sem se morala malce podvizati. Imela sem namreč le tri ure časa, da naredim celoten obhod.
Eno uro sem namenila kopanju v termalnem bazenu, ki je bil povezan z zunanjim. Nekaj časa sem bila v notranjem bazenu, potem sem bila pa v zunanjem. Zunaj ni bilo ravno topel zrak, ker je bila pa voda ravno pa topla, sem se zelo dolgo zadržala tam. Po dobri uri sem odšla v savne, ker so bili tudi novi ležalniki, ampak niso bili viseči. So bili pa vseeno zelo udobni. V dveh urah sem bila v približno šestih savnah. Dve, ki sta bili tudi odprti, mi ni uspelo obiskati, ker sem morala malce več časa počivati med savnanjem. Po dveh letih sem popolnoma brez kondicije za to, ampak če hočem priti zopet v formo, moram začeti manjše korake.
Kot običajno sem bila zadnja, ki se je poslovila iz kompleksa. Vedno najdem nekaj kar mi upočasni tempo, ki ga imam začrtanega. Tokrat so bili zelo udobni ležalniki, ki so mi vzeli kar nekaj časa, je bilo pa vsekakor vredno. Kljub temu da so me ponovno receptorji in varnostniki gledali malce postrani. Moj prijazni nasmešek žal ne deluje vedno in tokrat ni deloval. Verjetno zato, ker je bila sobota in so vsi imeli načrte, da čim prej odidejo iz delovnega mesta. Saj bi jim rekla, da je kriv tisti, ki se je odločil za to, da bodo takšni ležalniki, sedaj tam, ampak sem bila tokrat raje tiho.